Sklad IRMA
[ IRMA ] [ Novosti ] [ Predstavitev ] [ Raziskave ] [ Laboratorij ] [ Kontrola kakovosti ] [ Certifikacijski organ ] [ Izdani certifikati ] [ Projektiranje sanacij ] [ Sklad IRMA ] [ Kongresi ] [ Bibliografije ] [ Povezave ]

Inštitut IRMA in delniška družba IRI sta 18. 2. 1998 ustanovila Sklad IRMA pri Slovenski znanstveni fundaciji.

Namen sklada

Namen sklada je spodbujanje študija materialov na naravoslovnih in tehniških smereh na dodiplomski in podiplomski stopnji doma in v tujini.

Iz sredstev Sklada IRMA bomo podeljevali štipendije za dodiplomski študij in štipendije ter druge oblike denarnih pomoči za podiplomski študij.Informacije o skladu IRMA dobite pri Slovenski znanstveni fundaciji.

dr. Edvard Kobal iz Slovenske znanstvene fundacija je v zborniku 5. slovenskega kolokvija o betonih o skladu IRMA napisal naslednje:

"Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je civilizacijska stvaritev slovenskega naroda iz obdobja relativno uspešnega razvoja gospodarstva, zato ne preseneča, da so med soustanovitelji največje in najuspešnejše slovenske gospodarske družbe farmacevtske, elektronske, naftne in trgovinske dejavnosti. Ne preseneča pa tudi dejstvo, da so med soustanovitelji najpomembnejše slovenske znanstvene in visokošolske organizacije, med velikimi donatorji pa pomembne in uspešne gospodarske družbe živilske in blagovno-trgovinske dejavnosti.

Tesna prepletenost Slovenske znanstvene fundacije z gospodarskimi in akademskimi organizacijami ustvarja naravno podlago za delovanje ustanove in s tem uresničevanje programa, ki je rezultat dogovora vseh soustanoviteljev in velikih donatorjev in to na način, ki je osvobojen vpliva dnevne politike. Skratka v ospredju so interesi in potrebe samostojnih gospodarskih družb ter akademskih organizacij.

Gospodarske družbe so nosilci zahtev po samostojnosti ne le njih samih, temveč tudi celotnega področja zunaj državnih institucij. In razumljivo je, da jim je neodvisna in samostojna Slovenska znanstvena fundacija, oseba zasebnega prava in javnega delovanja, idealen partner.

Na osnovi skupnega interesa po sodelovanju so predstavniki IRI, d.d., IRMA, d.o.o. in ustanove Slovenske znanstvene fundacije 18. februarja 1998 podpisali Dogovor o ustanovitvi in vzpostavitvi Sklada IRMA pri Slovenski znanstveni fundaciji.

Z ustanovitvijo Sklada IRMA, pri katerem so sodelovale gospodarska družba, raziskovalna organizacija in Slovenska znanstvena fundacija, in je prvi tovrstni sklad na Slovenskem, so soustanovitelji vzpostavili nov mehanizem dodeljevanja denarne pomoči tistim nadarjenim mladim ljudem, ki se odločajo za študij materialov na različnih naravoslovnih in tehniških smereh dodiplomskega in podiplomskega študija tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Ne le soustanovitelji, temveč tudi ostale gospodarske in raziskovalne organizacije, so verjetno zelo zainteresirane, da okrepijo raziskovalne skupine ali razvojno-raziskovalne oddelke z odličnim strokovnim kadrom. Nič manjša in manj pomembna pa ni tudi želja, da nadarjenim ljudem, ki so potrebni denarne pomoči, da bi se lahko uspešno izobraževali in usposabljali za strokovno ali raziskovalno delovanje, to pomoč okolje tudi da.

Soustanovitelji Sklada IRMA so sklad "personificirali" s tem, da so mu namenili začetno premoženje. To premoženje je seveda premajhno, da bi omogočilo polno izvajanje poslanstva Sklada IRMA, zato soustanovitelji, ki so se obvezali s podpisom Dogovora, da bodo tudi naprej povečevali premoženje sklada, vabijo domače in tuje organizacije ter posameznike, da postanejo donatorji sklada."

Trend razvoja materialov

Novi materiali so prednostno razvojno področje, saj so osnova za razvoj na celotnem področju tehnike. Napredek na področju strojegradnje, elektronike, gradbeništva, rudarstva, tekstila itd. nenehno zahteva nove ali izboljšane materiale z novimi lastnostmi in je zato izziv tudi za razvoj materialov.

Materiali današnjega dne so kompozitni materiali, katerih lastnosti se prirejajo zahtevam uporabe. Vpliv na lastnosti kompozitnih materialov ima njihova sestava in način izdelave. Obvladovanje doseganja željenih lastnosti zahteva znanje o tem, kateri materiali, v kakšnih kombinacijah in v kakšnih količinah se lahko uporabljajo kot dodatki za izboljševanje lastnosti različnih osnovnih materialov, kakšni so mehanizmi nastanka kompozita, kakšna je njegova zgradba in kakšen je tehnološki postopek za njegovo izdelavo.

To velja za vse kompozitne materiale, ne glede na področja, na katerem se uporabljajo. Razlika med njimi je le v tem, da se kompozitni materiali, uporabni v različnih tehničnih panogah, nahajajo v bistveno različnih cenovnih razredih.

Med zelo pomembnimi lastnostmi novih materialov je obstojnost, ki pove, koliko časa ti materiali vzdržijo pod delovnimi obremenitvami, ne da bi prišlo v njih do kakršnih koli fizikalnih ali kemijskih sprememb, ki bi imele za posledico izgubo njihovih lastnosti. To pomeni poznavanje obnašanja novih materialov v eksploatacijskih pogojih, pri katerih so materiali izpostavljeni različnim obremenitvam in agresivnemu okolju, ter procesov propadanja, ki bi se zaradi teh pogojev eksploatacije v materialih lahko pojavili.