OD PROJEKTA DO IZVEDBE BETONSKIH KONSTRUKCIJ, Ljubljana, 22. maj 2003

Povzetki

Projektiranje nosilnih konstrukcij iz konstruktorskega betona

Vukašin Ačanski, GIZ GRADIS Biro za projektiranje d.o.o., Maribor, Slovenija

Novi evropski predpisi obravnavajo celovito področje uporabe nosilnih konstrukcij iz konstruktorskega betona. Za mejno stanje uporabnosti in mejno stanje nosilnosti je treba dokazati statično in dinamično stabilnost ter upoštevati kriterije za trajnost nosilne konstrukcije. Za pravilno projektiranje in detajliranje armature in kablov v nosilnih konstrukcijah iz konstruktorskega betona je potrebno poznavanje in razumevanje toka sil od vnosa preko prenosa z notranjim nosilnim mehanizmom do podporne konstrukcije. Ta del problematike je v zadnjih dvajsetih letih široko raziskovan in v obliki novih spoznanj vključen v nove evropske predpise kot posebno poglavje za boljše razumevanje pri uporabi nosilnih konstrukcij iz konstruktorskega betona. Pričujoči članek na kratko predstavlja to aktualno, potrebno, koristno in zanimivo materijo.

Izvedba betonskih konstrukcij po projektu

Vitoslav Dobnikar, Jakob Šušteršič, Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana, Slovenija

V članku je podan pregled težav, ki jih srečujejo izvajalci pri gradnji betonskih konstrukcij zaradi investitorjev, za katere sta pomembna samo čim krajši rok izgradnje in čim nižja cena objekta.

Napake pri projektiranju sanacij betonskih konstrukcij

Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana, Slovenija

V članku je v uvodu podan kratek pregled vzrokov za nastanek poškodb na betonskih in armiranobetonskih konstrukcijah. V nadaljevanju so podrobneje obravnavane napake in njihove posledice, ki se po izkušnjah avtorja najpogosteje pojavljajo pri projektiranju sanacij in rekonstrukcij betonskih objektov.

Vključevanje novih rešitev v projekte betonskih konstrukcij

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V prispevku se obravnavajo splošni principi vključevanja novih rešitev v projekte betonskih konstrukcij. Za primer sta na kratko predstavljeni dve uspešni vpeljavi: proizvodnja betonskih elementov in grajenje betonske konstrukcije. Podanih je tudi nekaj primerov modificiranja sestav betonov, s čimer so se dobili novi medsebojni odnosi med posameznimi lastnostmi betona.

Ojačevanje betonskih konstrukcij z elementi pritrjenimi zunaj prereza: koncept načrtovanja in primeri

D. Van Gemert, Katholieke Universiteit Leuven, Heverlee, Belgija 

S. Ignoul in K. Brosens, Triconsult N.V., Halen, Belgija

Članek pojasnjuje filozofijo načrtovanja ojačitev z elementi pritrjenimi zunaj prereza. Pojasnjene so razlike med zahtevami po trdnosti (mejno stanje nosilnosti) in deformacijskimi zahtevami (mejno stanje uporabnosti) in kakšne posledice so njihove posledice na izbiro materiala za ojačitev: jeklo ali z vlakni ojačan polimer.
V splošnem potrebujemo tako upogibne kot strižne ojačitve nosilnih elementov. Uporaba različnih ojačilnih materialov (jeklo, z vlakni ojačan polimer) je odvisna od specifičnosti zahtev dodatne upogibne ali strižne ojačitve in zahtev glede deformabilnosti in trdnosti. Za ojačevanje je možna tudi kombinacija kovinskih in nekovinskih elementov. Tako lahko izkoristimo prednosti in posebne lastnosti vsakega materiala, ki se medseboj dopolnjujejo.
Drugo pomembno področje je pravilno dimenzioniranje in načrtovanje območja sidranja, kjer poteka prenos sil med betonskim prerezom (konstrukcijo) in zunanjim ojačilnim elementom. Na praktičnem primeru je prikazana uporaba polimernih veziv in ojačilnih elementov.

Pogreške u projektiranju i gradnji mostova – primjeri obnove

V. Ukrainczyk, J. Galić, I. Banjad, N. Štirmer, Z. Šimunjak, B. Ukrainczyk, Građevinski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Hrvaška

Mnoga oštećenja na armiranobetonskim i prednapetim mostovima su posljedica nedostataka u propisima, projektnoj dokumentaciji i nekvalitetnoj izvedbi. U nekim slučajevima potrebna je obnova i rekonstrukcija mosta radi promjena prometnih uvjeta. Obnove i popravci izvode se specijalnim betonima s dodatcima lateksa, mikroarmature i superplastifikatora, te od posebnih agregata. Prikazani su primjeri obnove mosta nadslojem od specijalnog betona, zatim slučaj obnove i ujedno proširenja mosta, te primjer sanacije mosta oštećenog korozijom armature u maritimnim uvjetima..

Nadzor pri gradnji betonskih premostitvenih objektov

Lado Kavčič, DDC svetovanje in inženiring d.o.o., Ljubljana, Slovenija

Referat podaja naloge in zadolžitve nadzornih inženirjev pri gradnji betonskih premostitvenih objektov.

Vpliv procesa skladnosti na kakovost konstrukcij

Stephan Helmprobst, Euro Info Centre, LGA Landesgewerbeanstalt Bayern, Nemčija

Referat podaja sisteme ugotavljanja skladnosti gradbenih proizvodov po Evropski direktivi za gradbene proizvode.

Certificiranje gradbenih proizvodov

Pavla Murekar, Ministrstvo RS za gospodarstvo, Ljubljana

Referat podaja označevanje gradbenih proizvodov s CE znakom in pojasnjuje kaj je certifikat in kaj znak skladnosti in kako ju pridobiti.

Uporaba standarda SIST EN 206-1

Vitoslav Dobnikar in Rok Ercegovič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja postopek ugotavljanja skladnosti betona po standardu SIST EN 206-1.

Izvajanje lastne kontrole proizvodnje

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja naloge lastne kontrole proizvodnje pri kontroliranju opreme, materialov, proizvodnega procesa in končnih proizvodov in pri procesu certificiranja kot to predpisujejo novi evropski harmonizirani produktni standardi.