GRADNJA Z BETONI VISOKIH ZMOGLJIVOSTI, Ljubljana, 31. maj 2004

Povzetki

Kaj so betoni visokih zmogljivosti

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat obravnava betone visokih zmogljivosti kot trenutno zadnjo razvojno fazo betonov, katere cilj je zagotoviti najboljše možne lastnosti betonom za nameravano uporabo. Beton visoke zmogljivosti se proizvede s tehnološkimi ukrepi, s katerimi se načrtovano ustrezno spremeni struktura betona, in z izbiro visoko kvalitetnih in uporabi primernih osnovnih materialov.

Betoni visokih zmogljivosti v praksi

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu obravnavam načine uporabe betonov visokih zmogljivosti (BVZ) v vsakodnevni praksi. Podajam primer ene od številnih aplikacij, pri kateri smo BVZ pripravljali v transpotnem mešalniku na gradbišču. Pri pripravi in vgrajevanju smo opravili veliko ročnega dela s potrebnimi delovnimi napravami. Kljub temu pa smo dosegli izjemno kakovost BVZ in s tem pokazali na potencialno možnost uporabe BVZ v praksi.

Recent Progress in Research and Development Activities of Polymer-Modified Mortar and Concrete in Japan

Yoshihiko Ohama, College of Engineering, Nihon University, Koriyama, Fukushima-ken, Japan

Referat podaja pregled sedanjih raziskav in razvoja na področju polimerno modificiranih malt in betonov v japonski gradbeni industriji. Raziskave in razvoj polimerno modificiranih malt in betonov so usmerjene na uporabo novih polimernih materialov kot so visoko zmogljivi redisperzibilni polimerni praški, epoksi smole brez trdilcev in visoko absorptivni polimeri, v razvoj inteligentnih materialov za popravilo betonskih konstrukcij, vodotesnih sistemov z membranami, ki se vgrajujejo v tekočem stanju, drenažnih površin s fotokatalizatorji, mehkih tlakov, sistemov za popravilo vremensko poškodovanih betonskih konstrukcij in materialov za strjevanje v avtoklavih.  Ravno tako poteka delo na pripravi standardov za preskusne metode kakor tudi za definiranje kakovostnih zahtev za polimerno modificirane malte in betone.

Možnosti in pogoji uporabe visokovrednih betonov pri gradnji premostitvenih objektov

Marko Završki, GRADIS Biro za projektiranje Maribor, d.o.o., Maribor

Namen prispevka je na zgoščen način prikazati dosedanje izkušnje in stanje na področju uvajanja  visokovrednih betonov pri gradnji premostitvenih objektov v svetu, stanje predpisov in smernic za projektiranje in izvajanje konstrukcij iz visokovrednih betonov.  V uvodu so podane posebnosti visokovrednega betona kot materiala. V osrednjem delu so prikazani nekateri primeri uporabe visokovrednih betonov pri gradnji premostitvenih objektov v svetu. Sledi navedba najpomembnejših  standardov in predpisov za področje visokovrednih betonov.  Glede na dejstvo, da imajo visokovredni betoni (HPC – high performance concrete),  razen visoke trdnosti, tudi odlične lastnosti v pogledu trajnosti in obstojnosti v različnih agresivnih okoljih, bi bilo zelo koristno v svetu pridobljena znanja s tega področja prenesti v naš prostor. Glede na to, da so izkušnje pri izvajanju premostitvenih konstrukcij iz visokovrednega betona v Sloveniji majhne, so v sklepnem delu prispevka podane nekatere smernice in pogoji, ki bi jih  bilo potrebno izpolniti, da bi uporaba visokovrednih betonov pri gradnji premostitvenih objektov zaživela tudi v Sloveniji..

Tehnologija izvedbe mostov iz betonov visokih zmogljivosti brez klasičnih hidroizolacij

Vitoslav Dobnikar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu sta podana dva načina uporabe betonov visokih zmogljivosti (mikroarmiranega in polimerno modificiranega betona), ki se vgrajujeta v zgornji sloj voziščne plošče mostov. Za izvedbo hidroizolacijskega – obrabnega sloja se je uporabljal mikroarmirani beton, za sanacijo zgornjega nosilnega sloja pa polimerno modificirni beton.

Obloge predorov iz mikroarmiranih betonov

Vojkan Jovičić, IRGO Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje., Ljubljana

Obloga predora iz brizganega betona je osnovni podporni element primarne podgradnje, ki se uporablja v Novi Avstrijski Metodi za Predorogradnjo (NATM). Obloge iz mikroarmiranih brizganih betonov so praviloma bile uporabljenje v dobrih geoloških pogojih, kjer se kamnina odziva samonosilno na izkop predora. Na odseku avtoceste Klanec – Sermin  je v izdelavi dvocevni cestni predor Dekani, dolžine 2150m, ki poteka v celoti v tektonsko poškodovanih flišnih kamninah. Gradnja predora je potekala intenzivno po principih NATM v štirih napadalnih točkah iz vzhoda in zahoda tako, da je bil izkopni profil deljen na kaloto, stopnico in talni obok. V času izvajanja del je bilo narejeno 60m dolgo raziskovalno polje z namenom, da se ugotovi do katere spodnje meje mehanskih lastnosti kamnine je mogoče uporabiti mikroarmirani brizgani beton kot osnovni material za oblogo primarne podgradnje. Kamnino so sestavljale plasti laporjev in peščenjakov, debeline od nekaj centimetrov do več metrov, ki so bile na določenih mestih močneje prelomljene in zdrobljene. Samonosilne sposobnosti tovrstne kamnine so bile v precejšnji meri zmanjšane. Uporaba mikroarmiranega betona se je pokazala kot ustrezna za tovrstne pogoje in naslednjih 400m predora je bilo izdelano s pospešeno dinamiko, z znatnim zmanjšanjem stroškov glede porabe časa in materiala. Izvajalec je dosegel napredke v izkopu in primarnem podpiranju tudi do 7m na dan in je končal izkop leve cevi 4 mesece pred rokom. Rezultati jasno kažejo, da je uporaba mikroarmiranega betona pri izkopu predora v teh pogojih učinkovita. Izvajalec del je pri tem dosegel vseskozi predpisano kakovost del.

Abrazijsko odporni betoni

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu ocenjujem abrazijsko odpornost dveh sklopov betonov visokih zmogljivosti (BVZ): (1) betoni iz proizvodnje panelnih plošč za dovodne predore na HE Plave II in HE Doblar II ter za odvodni predor Drtijščica; (2) laboratorijski betoni, ki se razlikujejo glede na vrste osnovnih materialov in lastnosti. Če se betoni zelo razlikujejo glede na njihove sestave in se njihove tlačne trdnosti nahajajo v zelo širokem območju, je zelo različno tudi njihovo obnašanje v razpokanem stanju. Zato je v tem primeru najvplivnejši parameter ocenjevanja abrazijske odpornosti betonov razmerje med modulom elastičnosti in tlačno trdnostjo betona.

Metode za preskušanje visokozmogljivih betonov

Rok Ercegovič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja nekatere metode za preskušanje visokozmogljivih betonov. Obravnavajo se metode za preskus tlačne trdnosti, modula elastičnosti, dinamičnega modula elastičnosti, cepitve z zagozdo in adiabatsko termične karakteristike visokozmogljivega betona.