AGREGATI V BETONU Ljubljana, 18. maj 2006

Povzetki

Vpliv lastnosti agregatov na lastnosti betonov

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Velimir Ukrainczyk, Mostprojekt, Zagreb

Agregat, kot eden od najpomembnejših komponent betona pomembno vpliva na lastnosti svežega in strjenega betona. Agregat vpliva na lastnosti betona s svojimi lastnostmi, kakor tudi posredno z mejnimi površinami med zrni agregata in cementno pasto. V referatu podajamo nekaj značilnih primerov vplivov različne vrste agregatov na lastnosti betonov, ki so proizvedeni z njimi.

Struktura agregata v betonu in njen vpliv na cementno pasto

Piet Stroeven, Faculty of Civil Engineering and Geosciences, Delft University of Technology¸Delft, Nizozemska

Agregat zavzema približno tri-četrtine prostornine strjenega betona. Zato predstavlja eno od važnejših komponent in kot taka pomembno vpliva na uporabnostne lastnosti kompozitnega materiala. Na splošno, bolj zgoščena struktura normalnega agregata bo privedla do višje tlačne trdnosti. Zato optimalni pogoji pakiranja predstavljajo inženirsko zahtevo. Ta prispevek bo povzel rezultate preskusnih in računalniških simulacijskih načinov obdelave, s čimer se bodo primerjali različno sortirani agregati, ki so zgoščeni v tako imenovano zgneteno stanje. V ta namen je uporabljen konvergentni algoritmični sistem SPACE (Software Package for the Assessment of Compositional Evolution). Običajni RSA (random sequential (particle) addition) sistemi lahko izdelajo le pakiranje delcev s prostorninskimi gostotami pod 40 %. Poleg tega bo razmaknjenost delcev precej odstopala od dejanskega stanja v betonu. Podan je primer razpršenosti eno-dimenzijskih krogličnih keramičnih zrn, ki tvorijo največjo frakcijo agregata v betonu. Ugotovljene so bile zelo podobne karakteristike razpršenosti v preskusnih in s sistemom SPACE izdelanih betonih. Bolj zgoščeno pakirani agregat ustvarja nosilno strukturo v betonu, na katerega deluje tlačna obtežba. Cement stabilizira ta skelet in zapolnjuje žepe med zrni agregata. Najmanjša mejna distribucija med vsemi zrni agregata se nahaja med 0,1 in 200 mm, povprečno okoli 50 mm. Ker je tranzicijska cona stične površine (TCSP) okoli vsakega zrna agregata debela približno 50 mm, je skelet agregata v svežem betonu povezan s posebno strukturno mrežo medsebojno povezanih TCSP. V svežem betonu je »zapakiranost« cementnih delcev v bližini površin zrn agregata povsem podobno »zapakiranosti« agregatnih zrn blizu sten kalupa. Nastanejo gradienti prostorninske gostote, razvrščanja in razmaknjenosti. To pripelje do sprememb trdnosti v odvisnosti od prostornine paste in do sprememb poroznosti, ki vpliva na obstojnost.  Podanih bo nekaj serij rezultatov, ki so dobljeni na cementni pasti, izdelani s sistemom SPACE.

Naravni in alternativni viri surovine za proizvodnjo agregatov v Sloveniji

Ana Mladenovič, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana

Slovenija je zaradi svoje geološke danosti trenutno razmeroma dobro preskrbljena s cenenimi in kvalitetnimi naravnimi agregati za potrebe gradbeništva. Zaradi prostorskih in ekoloških razlogov pa se tudi pri nas pojavlja težnja po uporabi alternativnih agregatov, med katerimi so najbolj perspektivne gradbene ruševine in industrijski odpadni produkti. V prispevku je na kratko predstavljeno stanje na področju agregatov v Sloveniji in ključni dejavniki, ki lahko vplivajo na kakovost agregatov.

Mehanska procesna tehnika za pripravo materialov v gradbeništvu

Janez Stražišar, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Ljubljana

Certificiranje proizvodnje agregatov

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja naloge proizvajalca agregatov za beton in priglašenega organa ter najbolj pogoste neskladnosti, ki jih ugotavljajo presojevalci pri proizvajalcih ob izvajanju začetne in kontrolnih presoj.

Montažno građenje lakoagregatnim betonom

Velimir Ukrainczyk, Mostprojekt, Zagreb

Ivo Podhorsky, Arhitektonski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb

Godine 2003. objavljena je europska norma, koja regulira izradu predgotovljenih elementi od lakoagregatnog betona malih čvrstoća. Uz manje dopune ta se norma može primijeniti pri proizvodnji elemenata od EPS betona. U referatu je ukazano na neke prednosti lakoagregatnog betona od EPS granula i dvije primjene u konstrukcijama.

Študija možnosti uporabe lokalnih materialov za proizvodnjo betonov visokih zmogljivosti

Naser Kabashi, Faculty of Civil Engineering, Prishtinë

Fisnik Kadiu, Faculty of Civil Engineering, Tirana

V prispevku se obravnavajo načini proizvodnje betonov visokih zmogljivosti (BVZ)  z uporabo lokalnih agregatov. Prikazana je primerjava med dvema različnima agregatoma. Vsi podatki bazirajo na eksperimentalnih rezultatih dveh vrst lokalnih materialov in prav tako proizvodnji BVZ.

Ocena razpoložljivih količin in primernosti agregata za beton na območju pregrade in akumulacije HE Blanca

Vladimir Vukadin, IRGO Consulting d.o.o, Ljubljana

Jože Milič, Brane Petrič, HSE d.o.o.,“za projekt Skupni podvig”

Vitoslav Dobnikar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Metode preskušanja agregatov za beton

Rok Ercegovič in Marko Dundovič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja nekatere metode za preskušanje geometrijskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti agregatov.