POSEBNE LASTNOSTI BETONOV Z DODATKI, Ljubljana, 29. maj 2007

Povzetki

Kemijski in mineralni dodatki v tehnologiji betona

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaj pregled kemijskih in mineralnih dodatkov, ki se uporabljajo v tehnologiji betona, ter njihove vplive na posamezne lastnosti sveže betonske mešanice in strjenega betona.

Doseganje posebnih lastnosti betona z dodatki

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu se obravnavajo vplivi posamezni kemijskih (predvsem plastifikatorjev) in mineralnih (predvsem mikrosilike in elektofilterskega pepela) dodatkov na mikrostrukturo betona, kar predstavlja osnovo za razumevanje in obvladovanje obnašanja betona med njegovo uporabo. Obravnavani so tudi nekateri stranski – neželeni učinki dodatkov na določene lastnosti betona.

Kalcijev nitrat kot mnogo-funkcionalni dodatek betonu

Harald Justnes, SINTEF Technology and Society, Concrete, Trondheim, Norveška

Kakovostni industrijski kalcijev nitrat se lahko koristno uporabi kot dodatek za beton na več načinov. Podani so primeri aplikacij, kot so 1) pospeševanje vezanja, 2) preprečitev zavlačevanja s plastifikatorji, s hkratnim vzdrževanjem reologije, 3) dolgotrajno priraščanje trdnosti, 4) dodatek proti zmrzovanju ali dodatek za zimsko betoniranje, 5) inhibitor proti povzročanju korozije jekla zaradi kloridov. Učinka iz prvih dveh točk se lahko dosežeta z majhnimi količinami (v območju 0,2 – 1 % suhega dodatka od mase cementa), iz 3. in 4. točke z zmernimi količinami (1 – 3 %), medtem ko učinek iz zadnje točke zahteva skrajne količine (3 – 4 %). Po mnogih leti je bila v praksi potrjena uporaba kalcijevega nitrata kot pospeševalca vezanja s stranskimi učinki, medtem pa se v zadnjih letih šele odkriva učinek zaviranja korozije. Kalcijev nitrat je neškodljiv za okolico in cenovno primernejši, v nasprotju z mnogo bolj znanimi inhibitorji kot pa je kalcijev nitrat..

Certificiranje kemijskih in mineralnih dodatkov

Vera Verbovšek, Jerneja Šuput in Marjan Japelj, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana

V referatu so podane in obrazložene zahteve harmoniziranih standardov ter načini potrjevanja skladnosti kemijskih in mineralnih dodatkov. Obravnavajo se kemijski dodatki za beton, malto za zidanje, injekcijsko maso za prednapete kable in za brizgani beton. Med mineralnimi dodatki tipa II pa se obravnavajo: elektofiltrski pepel, mikrosilika in granulirana plažna žlindra.

Uporaba pucolanskih dodataka u betonima

Velimir Ukrainczyk, Mostprojekt, Zagreb

Prikazana su istraživanja mogućnosti primjene lebdećeg i grubog pepela iz termoelektrane, te svojstva šest prirodnih pucolana. Neka svojstva koja se pri standardnim ispitivanjima cementa manifestiraju kao povoljna, u betonu se mogu pokazati nepovoljnima. Tipično je za ispitani lebdeći pepel, da se povećanjem udjela lebdećeg pepela proporcionalno smanjuje normna konzistencija cementne paste. Međutim, to ne vrijedi za grubi pepel iz iste termoelektrane, pa niti za lebdeći pepel sličnog kemijskog sastava iz druge termoelektrane. Utjecaji raznih prirodnih pucolana na cemente se znatno razlikuju. Cementi s 10 % udjela prirodnih pucolana imali su u betonima kao i u standardnim prizmicama veće čvrstoće od komparativnog uzorka s cementom bez dodataka. Međutim, cementi s 20 i više posto udjela prirodnih pucolana rezultirali su manjim čvrstoćama betona nakon 28 ili 90 dana, dok su čvrstoće standardnih prizmica cementa pokazale obrnuto. Kako kod umjetnih tako i kod prirodnih pucolana treba razlikovati njihov elementarni kemijski sastav od njegove kemijske aktivnosti tj. sposobnosti vezanja vapna oslobođenog hidratacijom cementa. Za primjenu u tehnologiji betona, prikladnost cementa s dodatkom pucolana ovisi o utjecaju na normnu konzistenciju, te o njegovoj sposobnosti početnog i dugotrajnog upijanja vode.

Samozgoščevalni betoni

Violeta Bokan Bosiljkov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

V članku so predstavljene lastnosti samozgoščevalnih betonov v svežem in strjenem stanju. Pri lastnostih svežega betona je poudarek na treh ključnih lastnostih samozgoščevalnega betona: sposobnosti tečenja, sposobnosti prehajanja in odpornosti na segregacijo. Navedeni so ukrepi za dosego teh samozgoščevalnih lastnosti ter podani osnutki evropskih standardnih metod za njihovo oceno in razredi obdelavnosti za samozgoščevalne betone, kot jih podaja osnutek evropskega standarda prEN 206-2: Beton – 2.del – Dodatna pravila za samozgoščevalne betone [1]. Pri lastnostih samozgoščevalnih betonov v strjenem stanju pa so izpostavljene predvsem razlike v prostorninskih deležih osnovnih sestavin in fizikalnih lastnostih, v primerjavi z vibriranimi betoni, in njihov vpliv na trdnost, togost, lezenje in krčenje, odpornost na požar in obstojnost samozgoščevalnih betonov. Določene trditve so podkrepljene z rezultati preiskav na samozgoščevalnih betonih iz slovenskih materialov.

Izboljšave sanacijskih materialov z dodatki

Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Za sanacijo in zaščito betonskih konstrukcij so na razpolago materiali, ki se delijo v dve osnovni skupini in sicer cementno vezane in polimerne materiale. Cementno vezani materiali vsebujejo različne vrste dodatkov, ki izboljšujejo njihove lastnosti. V prvem delu članka so tako opisane osnovne vrste cementno vezanih materialov, ter vpliv dodatkov na njihove lastnosti. V drugem delu članka so na kratko opisana nekatera nova dognanja, ki so v zadnjih letih pomembno vplivala na razvoj sanacijskih materialov.

Meritve posebnih lastnosti betonov

Rok Ercegovič in Jure Korla, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja nekatere metode za preskušanje lastnosti svežega betona, samozgoščevalnega betona in brizganega betona. Obravnavamo metode za preskus konsistence, sposobnost tečenja, viskoznost, prehajanja med ovirami, odpornost na segregiranje in tlačne trdnosti svežega brizganega betona.