BETONI ZA EKOLOŠKE GRADNJE, Ljubljana, 27. maj 2009

Povzetki

Beton odporen na agresivne medije

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja zahteve in priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju betona za grajenje ekoloških gradenj. Ravno tako podaja tudi vrednosti parametrov sestave svežega betona za take gradnje.

Cementi za betone ekoloških gradenj

Tomaž Vuk, Salonit, gradbeni materiali d.d., Anhovo

Prispevek obravnava problematiko obstojnosti betona v ekoloških gradnjah v povezavi z uporabljenim vezivom. Glede na to, da so betoni v ekoloških gradnjah izrazito izpostavljeni kemijskim vplivom, je potrebno pri njihovem načrtovanju upoštevati kemijsko sestavo medija, ki mu bo beton izpostavljen in glede na to izbrati ustrezno vezivo. Ne glede na specifične pogoje je potrebno izvajati splošne ukrepe za zagotavljanje ustrezne dobe uporabnosti posameznega ukrepa, kot so nizko vodo-cementno razmerje in preprečevanje razpok. Zradi pogostosti sta podrobneje opisani kislinska agresija ter sulfatna agresija, podana so tudi priporočila glede izbora veziva v teh primerih.

Tehnologija izdelave betonskih školjk čistilnih naprav in belih kadi

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu se obravnavajo osnovni principi grajenja betonskih školjk čistilnih naprav in belih kadi, ki morajo biti tesne in izkazovati odpornost proti agresivnemu delovanju okolja. Tesnost in trajnost betonskih školjk pa dosežemo s kakovostnim betonom, ki mora biti dobro zgoščen in z uporabo predhodno določenih tehnoloških postopkov grajenja. Podanih je nekaj osnovnih priporočil za sestavo betonov in tehnologij grajenja, ki izhajajo iz dolgoletnih izkušenj grajenja betonskih školjk čistilnih naprav in belih kadi.

Nekaj teoretičnih in praktičnih razmišljanj o pripravi betonske površine za doseganje dobre sprijemljivosti s sanacijskimi sistemi

Luc Courard, GeMME Building Materials, University of Liège, Belgija

A. Garbacz and T. Piotrowski, Faculty of Civil Engineering, Warsaw University of Technology, Poljska

Pred kakršnemkoli sanacijskim postopkom se mora izvesti učinkovita ocena betonske površine. Zaradi sprijemljivosti in obstojnosti se navadno poleg površinskega popravila betona zahteva ocena kohezivnosti površine betona. Mnogi avtorji opisujejo vpliv načina priprave površine betona na njeno kohezivnost ali sprijemljivost. Kakorkoli, resnični vplivi načina priprave površine se ugotovi z meritvami površinske razpokanosti in hrapavosti.Ta projekt se izvaja glede na vpliv trdnosti betonske podlage in učinkovitosti načina priprave. Vpliv načina odstranitve/priprave betona je najverjetneje odvisen od lastnosti in kakovosti betonske podlage. Načini priprave se primerjajo iz stališča odstranjevanja betona, kakor tudi potencialnega poslabšanja. Vizualno opazovanje betonskih površin pokaže, da brizganje vode z visokim pritiskom povzroči posebno teksturo, za katero so značilni dolgi valovi, ki so v glavnem vzporedni toku vode. Betonske talne plošče so bile potem prekrite s samozgoščevalno sanacijsko malto s čimer je bila dosežena sprijemljivost..

Betoni za građevine sustava za pročišćavanje otpadnih voda Zagreba

Boris Ukrainczyk, Građevinski laboratorij, Zagreb

Nina Štirmer, Građevinski fakultet, Zagreb

Velimir Ukrainczyk, Mostprojekt, Zagreb

Otpadne vode industrijske i gradske kanalizacije grada Zagreba klasificirane su kao slabo agresivne za beton. Međutim, u zatvorenom sustavu kanala anaerobnim i zatim aerobnim procesom uz djelovanje bakterija nastaje sulfatna kiselina, koja u gornjim zonama kanalske cijevi djeluje vrlo korodivno za beton i armaturu. Zato su betoni spravljani s dodatkom silikatne prašine i niskog vodovezivnog omjera. Također je prikazana tehnologija sustava prečišćavanja otpadnih voda zasnovana na jednostavnim fizikalnim zakonima separacije, a zatim rastvaranja organskih onečišćenja djelovanjem aerobnih bakterija.

Uporaba betonov v odlagališčih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov – splošna praksa in koncept odlaganja v Sloveniji

Sandi Viršek in Janja Špiler, ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana

Jedrska tehnologija se po Svetu uporablja v različne namene. Uporabljajo jo za pridobivanje energije, v medicini, industriji, raziskovalne namene… Pri tem nastaja majhna količina odpadkov, ki pa so radioaktivni in jih je potrebno ustrezno odložiti. V prispevku so predstavljeni različni koncepti odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov po Evropi, predvsem pa načrtovano odlagališče v Sloveniji. Poudarek je predvsem na področju uporabe betonov pri takih objektih in na funkcijah, ki jih ta material zaradi svojih lastnosti opravlja

Zahteve za betone za odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

Violeta Bokan Bosiljkov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

V članku obravnavam zahteve za betone v odlagališčih nizko in srednje radioaktivnih odpoadkov (NSRAO). Po krajši predstavitvi razredov radioaktivnih odpadkov in načinov njihovega odlaganja se v nadaljevanju omejim na koncept odlaganja NSRAO v pripovršinskih odlagališčih. Pri tem prikažem tudi vrste tovrstnih odlagališč, osredotočim pa se na zahteve glede lastnosti inženirskih pregrad s cementnim vezivom v teh odlagališčih.

Kanalizacijski sistemi iz betonskih cevi kot plug flow reaktor

Mario Krzyk, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

Darko Drev, Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana

Jože Panjan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

V kanalizacijskih sistemih se v območju sušnega pretoka in delno nad njim razvije biofilm.  Biofilm s svojo samočistilno sposobnostjo deluje kot plug flow reaktor. Na razvoj in stabilnost biofilma vplivajo številni faktorji. Na biofilm tako vplivajo odpadna voda sama, ozračje v kanalu, podlaga, usedline, temperatura, biokemijska in kemijska potreba po kisiku itd. Biofilm je zelo heterogen po sestavi, strukturi, zunanjem izgledu in odvisen od prevladujočih pogojev v cevi. V kanalizacijskih sistemih prevladujejo predvsem heterotrofni mikroorganizmi, ki razgrajujejo in tvorijo nove spojine. Zato je tudi samočistilna sposobnost časovno različna. Izračunali smo masno bilanco kisika na določenem odseku cevnega sistema.

Sanacije betonskih školjk čistilnih naprav

Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Objekti čistilnih naprav so v večini primerov grajeni v armiranem betonu. Okolje, ki so mu betoni izpostavljeni je agresivno. Zato se na njih pojavlja relativno veliko poškodb. Najpogostejše in najnevarnejše so poškodbe betona  zaradi korozije armature in zaradi kemičnih obremenitev, ker predstavljajo v ekološkem pogledu poškodbe, ki vplivajo na vodotesnost objekta. V članku so na kratko opisane vrste kemične agresije na beton ter tipične poškodbe na betonskih školjkah. Podane so lastnosti različnih polimernih materialov, ki so namenjeni za zaščito betona pred kemičnimi vplivi ter pogoji  njihove uporabe.

Preskusi betonov za ekološke gradnje

Jure Korla, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu podajam pregled preskusnih metod za ekološke gradnje. V prvem delu opisujem zahteve produktnih standardov za beton, ki se nanašajo na projektiranje betonov. V drugem delu opisujem metode preskušanja tesnosti kanalizacijskih vodov in rezervoarjev za odpadno vodo.