STRATEGIJA IZVEDBE SANACIJ OBJEKTOV, Ljubljana, 19. maj 2010
Povzetki
Problematika izvajanja obnove betonskih in armiranobetonskih objektov v Sloveniji
Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
V članku so podani problemi in napake, ki se pojavljajo pri načrtovanju in izvajanju popravil betonskih in armiranobetonskih objektov v Sloveniji po sprejetju serije standardov SIST EN 1504 – “Proizvodi in sistemi za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij”.
Predstavitev serije standardov SIST EN 1504
Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
V prispevku so na kratko predstavljeni posamezni standardi iz serije SIST EN 1504 glede na njihovo področje uporabe in njihov namen. Vseh 10 delov specificira vse proizvode in sisteme, ki se uporabljajo za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij.
Strategija in pristop k projektiranju zaščite in popravil betonskih konstrukcij – predstavitev standarda SIST EN 1504-9
Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Jaš Žnidarič, Združenje za beton Slovenije
Referat podaja strategijo pristopa k projektiranju zaščite in popravil poškodovanih betonskih konstrukcij v smislu evropskega standarda SIST EN 1504-9.
Proizvodi in sistemi za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij v standardih serije SIST EN 1504
Aljoša Šajna in Vera Verbovšek Judež, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana
Z dnem 01.01.2009 je tudi v Sloveniji stopila v obvezno uporabo serija standardov SIST EN 1504: Proizvodi in sistemi za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij. Serijo SIST EN 1504 sestavlja 10 standardov, od katerih so deli 2 do 7 harmonizirani produktni standardi. Neharmonizirani del 1 definira izraze, uporabljene v standardih, del 8 podaja zahteve za proizvajalce in certifikacijske organe, del 9 razlaga splošna načela za uporabo proizvodov in sistemov, del 10 pa definira uporabo proizvodov in sistemov na terenu, vključno z kontrolo kakovosti del. Obvezna uporaba standardov je bila vpeljana z objavo harmoniziranih produktnih standardov v Uradnem listu RS. V prispevku so povzete ključne zahteve harmoniziranih produktnih standardov za proizvode in sisteme za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij, definirane v delih 2 do 7.
Od defektov do vzrokov: patologija betona in metode preiskav
L. Courard, A. Van der Wielen and A. Darimont, ArGEnCo Department, GeMMe Building Materials University of Liège, Liège, Belgium
Pred izvajanjem popravila je pomembno primerno planiranje preiskav, da se izkoristi optimalna uporaba preskusnih podatkov. Da bi bile izbrane najboljše metode, je potrebno privzeti največje ukrepe iz izkušenj, na primer, prisotnost kloridov v betonu. Inženirji potrebujejo navodilo za način izvedbe, ki je primeren za oceno stanja in metode za interpretacijo podatkov. Običajno sta priporočeni dve glavni stopnji za tak postopek: prva stopnja temelji na hitri vizualni oceni, ki pogosto vsebuje omejeno vzorčenje na vidno poškodovanih področjih, na katerih se lahko določijo področja za bolj natančne preiskave. Druga stopnja vsebuje podrobnejši diagnostični pregled, ki se opira na destruktivne in ne-destruktivne preskusne metode. Ne-destruktivne metode se vedno bolj in bolj koristno uporabljajo ne samo za oceno trdnosti betona, ampak tudi za odkrivanje razpok in razslojevanja. Razen tega, narašča zanimanje za metode, ki so sposobne oceniti prepustnost betona, zaradi pomembnosti tega činitelja za oceno obstojnosti. Prispevek bo obravnaval oceno betonskih konstrukcij in opisal glavne destruktivne in ne-destruktivne metode glede na specifične patologije.
Kaj pomenijo za stavbe kulturne dediščine na potresnih območjih sodobni standardi?
Miha Tomaževič, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana
Stavbe arhitekturne kulturne dediščine so med potresno najbolj ranljivimi objekti obstoječega gradbenega fonda. V obdobju po furlanskem potresu so bile opravljene številne raziskave, v katerih so bili raziskani vzroki za njihovo neustrezno obnašanje med potresi in na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti razviti ukrepi za izboljšanje potresne odpornosti. Poleg metod utrjevanja s klasičnimi materiali, je na razpolago vedno več rešitev, ki uporabljajo sodobne materiale in tehnološke rešitve. Nedavno je bil uveljavljen tudi evropski standard za oceno in prenovo stavb, ki predpisuje postopke in podaja vrednosti parametrov za preprojektiranje. V standardu so žal določene nedoslednosti in za stavbe arhitekturne kulturne dediščine nedosegljive zahteve, o katerih na podlagi dolgoletnih izkušenj, raziskav in analiz obnašanja teh stavb med potresi razpravljamo v prispevku. Čeprav bi morali na podlagi računskih analiz, dosledno izdelanih po zahtevah novega standarda, pričakovati porušitev oziroma vsaj hujše poškodbe zgodovinskih stavb, so potresi, ki so v zadnjem času že drugič v nekaj desetletjih prizadeli stara mestna in podeželska jedra, pokazali, da so že razmeroma enostavni ukrepi za izboljšanje potresne odpornosti uspešno preprečili prehude poškodbe in porušitve, če so le bili dosledno izvedeni.
Primjeri obnove betonskih konstrukcija oštećenih korozijom armature
Velimir Ukrainczyk i Damir Šutej, Mostprojekt, Zagreb
U referatu su prikazani primjeri obnove armiranobetonskih mostova oštećenih korozijom armature uslijed djelovanja kloridnih soli u maritimnim odnosno kontinentalnim uvjetima i uslijed karbonatizacije betona. Ta dva tipa korozije su najčešća pri održavanju i obnovi armiranobetonskih mostova. Standardi niza 1504 daju prikladan okvir za planiranje obnove betonske konstrukcije oštećene korozijom armature, jer daju logičnu shemu koja predviđa istražne radove, detaljno prikazane principe obnove gradiva i konstruktivnih mjera. Međutim, u primjeni se pojavljuju brojne dileme oko izbora metoda ispitivanja, interpretacije vrlo velikih varijacija rezultata tipičnih za heterogenu strukturu betona i različite mikroklimatske okolnosti u kojima su pojedini dijelovi konstrukcije, dileme oko kriterija za ocjenu kritičnih stanja, procjeni promjena od trenutka istražnih radova i izrade projekta do prioriteta obnove pojedinih dijelova konstrukcije.
Sanacija i ojačanje betonskih konstrukcija upotrebom karbonskih traka
Mihailo Muravljov, Sekula Živković, Dragica Jevtić i Dimitrije Zakić, Građevinski fakultet Univerziteta u Beogradu, Srbija
U radu se razmatra problematika sanacija i ojačanja betonskih konstrukcija korišćenjem karbonskih traka-lamela kao dodatnih nosećih elemenata. Kao prvo, daju se osnovne karakteristike samih sanacionih materijala: karbonskih traka (laminata i tkanina) i odgovarajućih epoksidnih lepkova. Zatim se prikazuju metode i rezultati ispitivanja karbonskih traka, kako u laboratoriji, tako i na terenu, sa posebnim osvrtom na probleme njihovog lepljenja i ankerisanja. Takođe, u radu su date i osnove metodologije proračuna kod primene karbonskih traka za armiranobetonske i prethodno napregnute betonske konstrukcije. Na kraju, prikazani su i relevantni primeri sanacija/ojačanja betonskih konstrukcija izvedenih upotrebom karbonskih traka.
Preventivni in korekcijski ukrepi zaradi kemijske agresije na armirano betonskih bazenih čistilnih naprav
Boštjan Gerbec, Gradbeni inštitut ZRMK, Ljubljana
Propadanje betonov je poleg subjektivnih napak pri projektiranju, proizvodnji in uporabi betona velikokrat tudi posledica delovanja različnih agresivnih vplivov iz okolja. Projektiranje na kemijsko agresijo odpornih betonov zato temelji tudi na proučevanju kemijskih procesov, ki delujejo na beton škodljivo. Za beton zelo agresiven medij so sulfati. Poleg magnezijevega sulfata zelo uničujoče na betone vpliva amonijev sulfat, ki je prisoten v komunalnih odpadnih vodah. V prispevku je predstavljena metodologija določevanja korozijske odpornosti cementnega kamna. Predstavljeni so rezultati preiskave agresivnega delovanja odpadne vode na formiran cementni kamen, ki je vgrajen v armirano betonske elemente centralne čistilne naprave Ljubljana-Zalog. Prav tako je obravnavan tudi pristop k izboru sanacijskih ukrepov v primeru, kadar so armirano betonski elementi čistilne naprave zaščiteni z neprimerno ali poškodovano zaščitno oblogo.