• IRMA- inštitut za raziskavo materialov in aplikacije
  • Uradne ure - Pon - Pet: 7:00 - 15:00
Kaj iščete?

20. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH (15.05.2013)

MATERIALI ZA DOSEGANJE TRAJNOSTI BETONSKIH KONSTRUKCIJ, Ljubljana, 15. maj 2013

Povzetki

Izbira materialov za obstojne betone in regulativa

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja način projektiranja betonov za gradnjo trajnih betonskih konstrukcij ob upoštevanju vseh določil
standardov SIST EN 206-1:2003 in SIST 1026:2008.

Vloga veziva pri zagotavljanju obstojnosti cementnih materialov

Andrej Ipavec in Tomaž Vuk, Salonit, gradbeni materiali d.d., Anhovo

V prispevku je obravnavana obstojnost betona, ki s težnjo po trajnostnem razvoju družbe dobiva vse večji pomen. V vsebinskem delu prispevka je najprej predstavljena porozna struktura cementnih materialov. V nadaljevanju je sistematično podan kratek pregled mehanizmov kemijskih in fizikalnih procesov ki vodijo v propadanje betona. Pri vsaki vrsti korozijskega procesa so predstavljeni glavni ukrepi s katerimi lahko zagotovimo ustrezno obstojnost betona. V zaključku so na kratko predstavljeni rezultati študij, ki obravnavajo vplive veziv na različne obstojnostne karakteristike cementnih materialov.

Vpliv reologije na stabilnost svežega betona

Luka Zevnik, TKK Srpenica

Trajnost betona je predvsem v zadnjem času zaradi okoljevarstvenih in ekonomskih zahtev ena najbolj preučevanih karakteristik betona, s katero se kot proizvajalci dodatkov za beton ukvarja tudi TKK Srpenica. Trajnost betona je na eni strani odvisna od vremenskih in kemijskih pogojev izpostavljena, na drugi pa od kvalitete izpostavljenega materiala. Poleg samih osnovnih materialov betona, kemijskih in mineralnih dodatkov, količine vode ter same recepture betona pa na trajnost najbolj vpliva stabilnost svežega betona. Beton nam namreč pri sami vgradnji lahko segregira. V prispevku so opisani tipi segregacije ter reološke preiskave za določevanje statične in dinamične segregacije. Predstavljeni so tudi novi tipi superplastifikatorjev in njihov vpliv na stabilnost svežega betona.

Vzroki propadanja novih betonskih konstrukcij

Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Betonski in armiranobetonski objekti so v večini primerov izpostavljeni vplivom agresivnega okolja. Posledice agresivnega delovanja se kažejo v propadanju betona. Eden od osnovnih pogojev za preprečitev poškodb je obstojnost betona. Na tem področju je bil v zadnjih letih narejen velik napredek, zadnjo razvojno fazo v obstojnosti betona predstavljajo betoni visokih zmogljivosti. Kljub temu se tudi na novih betonskih objektih pojavljajo različne poškodbe, ki zmanjšujejo njihovo trajnost. V referatu so podani najpogostejši vzroki za nastanek poškodb na novih betonskih in armiranobetonskih objektih.

Sanacija, ojačenje in utrditev betonskih konstrukcij z UHPFRCC

L. Maisto, D.Rosignoli, Tecnochem Italiana S.p.A.

A. Meda, Dept. Of Engeneering Design and Technologies – University of Bergamo

V prispevku je podanih nekaj možnosti uporabe UHPFRCC (Ultra High Performance Fiber Reinforced
Cementitious Composite) pri sanaciji in ojačenju betonskih konstrukcij. Prvi del podaja študijo možne uporabe betona, ki izkazuje utrjevanje pri nategu (HPFRCC), za ojačenje AB nosilcev. Z namenom, da se preveri učinkovitost take rešitve, so se izvedli pre-skusi elementov v naravni velikosti. Študija se je izvedla na treh nosilcih. Prvi se je uporabljal kot referenčni element, drugi se je ojačil z ovojnico iz HPFRCC z debelino 40 mm in tretji nosilec je bil najprej obremenjen do končne elastične obtežbe in nato saniran z ovojnico iz HPFRCC. Drugi del predstavlja preskusno polje potresne utrditve tlakov z majhno debelino UHPFRCC Microconcrete REFOR-tec® v bolnišnici Domenico Cotugno v Bariju. Membranska ojačitev tlakov je bila izvedena s posebej formuliranim REFOR-tec® GF5/ST-HS Microconcrete, s predhodno numerično in laboratorijsko študijo in kasneje objavljenimi ter uporabljenimi pred-hodnimi preskusi, potrjeni s pozitivnimi rezultati iz gradbišča, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Zunanji »Mega jacuzzi« kot specifično eksploatacijsko okolje betona – poškodbe in sanacija

Bojan Sukič, KEMA Puconci d.o.o., Puconci

V prispevku se obravnava sanacija zunanjega bazena »Mega jacuzzi« v zdravilišču Thermana Laško. Podrobno so opisani naslednji postopki sanacije: iskanje in definiranje vzroka odstopanja keramičnih ploščic in izgube vode, izdelava predloga sanacije z izborom materialov in postopkov ter izvedba sanacije.

Izboljšanje betona s sistemom SikaProof A: obdržite vašo betonsko klet zanesljivo trajno vodotesno

Klaus Meyer, Sika AG, Zürich

Tesnenje zgradb je zelo stara tema. Že Rimljani so gradili pred več kot 2000 leti vodovode iz „opus caementicium“, ki se je presenetljivo približal današnjemu vodonepropustnemu betonu. Vendar mnoge poti vodijo v Rim in tako so do današnjih dni razvili veliko število tesnilnih proizvodov, ki so s svojimi pozitivnimi lastnostmi in slabostmi, s svojimi možnostmi in omejitvami uporabe naredili tesnenje za temo, ki ni vedno enostavna. Stroški tesnenja igrajo pri večini proizvodov v glavnem podrejeno vlogo. Žal se ta ocena velikokrat prakticira pri planiranju in izvedbi gradnje, tako da se tesnenje uvršča med najpogostejše vzroke poškodb v gradbeništvu. Najpomembnejša koncepta tesnenja sta „bela kad“ kot tesnenje z vodoneprepustnim betonom in „črna kad“ kot tesnenje z vodotesnim površinskim tesnenjem. Poleg navedenih tesnilnih konceptov so uvedeni tudi novi sistemi kot SikaProof A Wanne z edinstvenim učinkom vezanja svežega betona. Uspešnosti „bele kadi“ in „črne kadi“ sta v tem inovativnem tesnilnem konceptu povezani kot tehnično in znanstveno mnogostranska alternativa.

Obnašanje betonov z novo generacijo sintetičnih makro vlaken pri upogibu

Mario Casali, Grace Construction Products, S.E.Europe

Luka Dušič, LESPATEX, Ljubljana

Mikro sintetična vlakna na bazi polipropilena se že vrsto let uporabljajo za omejitev razpok, ki nastanejo zaradi plastičnega krčenja betona, pri izvedbi betonskih tlakov in betonskih plošč. Z razvojem makro vlaken, v zadnjih petnajstih letih, pa je mogoča uporaba le teh za omejitev razpok v betonskih tlakih in ploščah, kot posledica termičnega in hidratacijskega krčenja. Makro vlakna so precej uporabljena tudi pri izvedbi brizganih betonov. Makro vlakna močno povečajo duktilnost in žilavost betona ter zagotavljajo prednosti tako v smislu zmogljivosti kot tudi vgradnje v primrjavi s konvencionalnimi materiali. V tej študiji so tlačni in upogibni primerjalni testi izvedeni na vzorcih iz nove generacije sintetičnih makro vlaken in jeklenih vlaken. Tlačna trdnost, upogibna trdnost in energijske vrednosti so izračunane iz rezultatov testov.

Termična kompatibilnost mikroarmiranega betona z jeklenimi vlakni s saniranimi razpokami

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Uporaba mikroarmiranega betona z jeklenimi vlakni (MAB-JV) je za izdelavo talnih plošč v praksi že precej
razširjena. Kljub prisotnosti vlaken pa se včasih pojavijo razpoke na površini plošče. Razpoke v betonu nastanejo v strjeni cementni pasti in na stičnih površinah med strjeno cementno pasto in zrni agregata. Enako se zgodi v MABJV, nadaljnje širjenje razpok pa omejujejo vlakna. Če se te razpoke zatesni in bo tako sanirana plošča med uporabo obremenjena s spremenljivo temperaturo, bi morala biti dokazana termična kompatibilnost izbranega načina saniranja. V članku obravnavamo rezultate laboratorijskih preiskav termične kompatibilnosti izbranega načina sanacije, pri katerem smo razpoke v MAB-JV zatesnili z epoksidno maso. Dobljeni rezultati kažejo, da se največja cepilna trdnost, kakor tudi adhezija med uporabljeno epoksidno maso in površino betona zmanjšujeta, s povečevanjem števila temperaturnih sprememb, oziroma ciklov zmrzovanja – tajanja. Ker pa s tesnjenjem teh razpok z epoksidno maso ponovno aktiviramo vlakna, ki premoščajo razpoko, dosežemo povečanje žilavosti, oziroma absorbirane energije saniranega MAB-JV. Na ta način lahko pričakujemo, da bo sanirani MAB-JV izkazoval zadostno odpornost med uporabo talne plošče, obremenjene s spremenljivo temperaturo.