VIDNI BETON, Ljubljana, 21. maj 2014
Povzetki
Vidni beton – kriteriji ocenjevanja
Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Referat podaja kriterije za ocenjevanje vidnih betonskih površin, ki veljajo v Sloveniji.
Tehnologija gradnje opaženih površin z vidnim betonom
Johannes Horvath, LAFARGE Central Europe, Dunaj, Avstrija
Referat podaja faze načrtovanja izvedbe opažene površine z vidnim betonom in določitev zahtev.
Tehnologija izdelave neopaženih površin vidnega betona – vzroki nastajanja razpok na talnih ploščah in ploščah premostitvenih objektov
Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Razpoke na neopaženih površinah vidnega betona talnih plošč in plošč premostitvenih objektov se v praksi pojavljajo relativno pogosto. V prvem delu referata obravnavamo vzroke za nastanek različnih vrst razpok, v drugem delu pa podajamo smernice za preprečevanje njihovega nastajanja.
Vidni beton v arhitekturnih konstrukcijah
Matej Blenkuš, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Vloga konstrukcij je v arhitekturi podvržena zgodovinski interpretaciji. Zato je zelo pomembno, da pri zasnovi stavb konstrukcija iskreno izkazuje svoje delovanje, materialnost in obremenitve. Vidni beton, kot material vidne in iskrene konstrukcije, je v zadnjih treh desetletjih zaradi slabe toplotne izolativnosti podvržen zapletenim tehničnim rešitvam, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost. Iskanje konstrukcijskih zasnov, ki stvarno izkazujejo svoj namen, a obenem zagotavljajo učinkovito rabo energije, je temeljna naloga arhitekture, saj s tem ohranja zgodovinsko pogojeno prepletenost arhitekturnega prostora in konstrukcije.
Primeri arhitektonsko obdelanih vidnih betonskih površin
Matija Bevk, Bevk Perović arhitekti, Ljubljana
V prispevku so prikazani štirje primeri arhitektonsko obdelanih vidnih betonskih površin zgradb, ki so že zgrajene in primer projektne rešitve predvidene gradnje Narodne univerzitetne knjižnice 2 v Ljubljani.
Primena natur betona – nekad i sad
Dragica Jevtić, Dimitrije Zakić, University of Belgrade, Faculty of Civil engineering, Serbia
U radu se govori o različitim aspektima upotrebe natur (vidnog) betona. Prikazan je kratak istorijat primene natur betona na prostoru Beograda i Srbije, sa karakterističnim primerima armiranobetonskih objekata čije su vidne površine (fasade) direktno izložene spoljašnjim uticajima. Takođe, posebna pažnja je posvećena problemima koji se javljaju pri građenju i eksploataciji objekata od natur betona. Prikazana je i statistička analiza rezultata ispitivanja betona, kao deo šire Studije o istraživanju svojstava građevinskih materijala urađene na Građevinskom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Na kraju, daju se zaključci u vezi sa mogućnostima primene natur betona u savremenom zgradarstvu, s obzirom na aktuelne principe održivog razvoja i energetske efikasnosti.
Konservatorska izhodišča za obnovo vidnih betonov
Tatjana Adamič, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana
Načela in usmeritve, podane v mednarodnih listinah mednarodne organizacije ICOMOS predstavljajo izhodišča za posege na kulturni dediščini. Kot prvi in najpomembnejši za oblikovanje standardov varstva dediščine je potrebno omeniti Atensko listino o ohranjanju in obnovi zgodovinskih spomenikov, t.i. Carta del restauro, iz leta 1931 in Mednarodno listino o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij, t.i. Beneško listino, iz leta 1964. Beneška listina je bila izhodišče za poznejše mednarodne listine, med drugim za Narsko listina o avtentičnosti, 1993, ki še posebej opredeljuje pojem avtentičnosti kulturne dediščine. Pomembno izhodišče za ohranjanje in obnovo arhitekturne dediščine 20. stol. pa predstavlja mednarodni dokument Approaches for the Conservation of Twentieth-Century Architectural Heritage, Madrid Document 2011. Na podlagi mednarodnih listin posamezne države oblikujejo pravno varstvo kulturne dediščine. V prispevku pojasnjujem konservatorska izhodišča, ki jih je potrebno smiselno uporabiti tudi pri ohranjanju in obnovi vidnih betonov.
Obnova vidnih betonov objektov arhitekturne dediščine – objekti arhitekta Jožeta Plečnika
Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Arhitekt Jože Plečnik je pri načrtovanju in izgradnji objektov pogosto uporabljal beton. Pri tem je v polni meri izkoristil možnosti, ki jih daje ta gradbeni material, tako pri snovanju konstrukcij, kot pri strukturnih rešitvah. Dekorativni betoni se v takšni ali drugačni obliki pojavljajo praktično na vsakem njegovem objektu. V članku so tako podrobneje opisani betoni, njihove poškodbe in že izvedene sanacije na Plečnikovih objektih vzdolž Ljubljanice od izliva Gradaščice do Zapornice.
Kakovost površin iz vidnega betona
Jure Korla, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Referat podaja opis različnih razredov vidnega betona po smernicah DBV/BDZ-Merkblatt ter opis metode za kvantitativno ocenjevanje kvalitete vidnega betona.