UPORABA MINERALNIH DODATKOV V CEMENTU IN/ALI BETONU, Ljubljana, 27. maj 2015

Povzetki

Slovenski standardi, ki obravnavajo mineralne dodatke

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat navaja slovenske standarde, ki obravnavajo mineralne dodatke, ki se lahko dodajajo svežim betonskim mešanicam v proizvodnji betona. Navaja tudi predpisane sisteme za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti.

Vpliv sekundarnih cementnih materialov (SCM) na hidratacijo in obstojnost mešanih cementov – kemijske in fizikalne zakonitosti

Harald Justnes, SINTEF Building and Infrastructure, Trondheim, Norveška

Vpliv sekundarnih cementnih materialov (SCM) na hidratacijo in obstojnost mešanega cementa je bil ocenjen s pomočjo kemijskih in fizikalnih zakonitosti. Podobnosti in razlike med različnimi SCM so se upoštevale pri razvrščanju v kategorije, kot so latentno hidravlični ali pucolanski SCM in pri nadaljnjem ločevanju na silikatne, aluminatne, karbonatne itd. Na primer, pojasnjena je pomembnost sinergije med SCM pri proizvajanju kalcijevega aluminat hidrata in kalcijevega karbonata. Prikazano je, kako povečevanje vode za vezanje vodi k zmanjševanju poroznosti in s tem poviševanju trdnosti, s tvorbo kalcijevega mono karbonatnega aluminat hidrata. Podobno bi pripeljala vsaka vsebnost magnezita v karbonatu do tvorbe hidrotalcita v prisotnosti aluminatov. Prav tako je obdelana interakcija med dodatki (plastifikatorji) in SCM ter uporaba pospešil za pospešitev hidratacije.Nadalje je obravnavan vpliv SCM na obstojnost proti vdoru kloridov, karbonatizaciji, alkalno agregatni reakciji, sulfatom in zmrzovanju/tajanju. Poudarjena je pomembnost zmerne pospešene izpostavljenosti pri določanju obstojnosti, da ne nastanejo produkti iz SCM, ki se v praksi ne bodo pojavili. Na splošno rečeno, SMC izboljšujejo odpornost mešanih cementov na mnoge degradacijske mehanizme pri istem v/c, z izjemo karbonatizacije, ki se lahko izboljša z znižanjem v/c.

Vloga mineralnih dodatkov pri razvoju fizikalno kemijskih lastnosti cementnega veziva

Andrej Ipavec in Tomaž Vuk, Salonit Anhovo d.d., Anhovo

V prispevku so s fizikalno-kemijskega vidika obravnavani mineralni dodatki, s pomočjo katerih lahko dosežemo pomembno zmanjšanje ogljičnega odtisa cementnega veziva v betonu. Predstavljene so najpomembnejše skupne značilnosti t.i. pucolanskih dodatkov in lastnosti apnenca kot mineralnega dodatka. V nadaljevanju so pojasnjeni ključni vplivi mineralnih dodatkov na spremembe v sestavi cementnega kamna. Predstavljen je tudi t.i. polnilni učinek mineralnih dodatkov, ki povzroči pospešitev začetne faze hidratacije. Na koncu prispevka je kot ena ključnih mikrostrukturnih karakteristik vsakega materiala predstavljena porozna struktura cementnih veziv. Pojasnjeni so vplivi mineralnih dodatkov na spremembe v velikostni porazdelitvi por v strjenem cementnem vezivu.

Uporaba koncepta k-vrednosti

Jure Korla, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja opis koncepta, izračun k-vrednosti ter pregled uporabe koncepta k-vrednosti v državah EU. Opisana sta tudi koncept enakovrednega obnašanja betona (ECPC) in koncept enakovrednega obnašanja kombinacij (EPCC).

Uporaba različnih vrst cementov na projektu “Koralm-Tunnel”

Johannes Horvath, LAFARGE Central Europe, Dunaj, Avstrija

Dušan Bajda, LAFARGE Cement d.o.o. Slovenija

Železniška proga »Koralmbahn« je razširitev vseevropskega koridorja VI v severni Italiji. To je del pomembne mednarodne osi od Gdanska preko Varšave in Dunaja do Trsta, Benetk in Bologne, in povezuje Baltsko morje s Sredozemljem. Poleg tega, »Koralmbahn« izboljšuje nacionalno dostopnost južne Avstrije in prostorsko optimalno povezuje zahodno Štajersko in južno Koroško, do deželnih prestolnic Gradec in Celovec. Zelo zmanjšuje potovalni čas in možno je narediti bolj privlačen vozni red. Celotna dolžina znaša 127 km, dolžina predora, ki je izveden iz dveh ločenih ceveh, pa znaša 32,9 km. Projekt predora je razdeljen na tri sekcije, KAT1 (2 km), KAT2 (20 km) in KAT3 (3 km). Iz današnje perspektive se pričakuje, da se bo projekt Koralmbahn nadaljeval leta 2023.

Reciklirana ponovčna žlindra za zeleni beton

Ana Mladenović in Vesna Zalar Serjun, Zavod za gradbeništvo Slovenije

Radmila Milačić, Institut Jožef Stefan

Odpadki niso več samo okoljski problem, temveč jih je kot potencialen vir surovin že prepoznalo tudi gospodarstvo. Vzpostavlja se koncept krožnega gospodarstva, v katerem se snovne zanke zapirajo in s tem zmanjšuje količina odpadkov, ki jih je potrebno odlagati. Največje prednosti takšnega pristopa v energetsko in surovinsko uvozno odvisni Evropi so bolj učinkovita raba virov, manjše onesnaževanje, večja konkurenčnost gospodarstva in kot posledica – etična rast z upoštevanjem omejitev planeta. V prispevku je predstavljen primer uporabe ponovčne žlindre v cementnem kompozitu, s poudarkom na okoljskih vidikih takšne aplikacije.

Upotreba letećeg pepela u malterima i betonima

Dragica Jevtić i Dimitrije Zakić, University of Belgrade, Faculty of Civil engineering, Serbia

Rad tretira veoma aktuelan problem zbrinjavanja letećeg pepela, posebno važnog sa aspekta ekologije i održivog građevinarstva. Razmatraju se količine pepela nastalog kao proizvod rada termoelektrana i mogućnosti za njegovu primenu kako u Srbiji, tako i u Evropi. Brojna eksperimentalna ispitivanja realizovana su u Laboratoriji za materijale na Građevinskom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Ova ispitivanja, sprovedena na malterima, klasičnim betonima, samozbijajućim betonima i lakoagregatnim samo-zbijajućim betonima, pokazala su zadovoljavajuće rezultate u vezi moguće primene letećeg pepela.

Doseganje trdnostnega razreda betona c 50/60 z zamenjavo cementa z odpadnimi materiali iz TEC

Naser Kabashi, Cene Krasniqi and Arton Dautaj, Department of Civil Engineering, University of Prishtina, Priština, Kosovo

Glede na razvoj tehnologije v zadnjih letih so bili razvite “čiste” tehnologije zgorevanja premoga. V tej študiji smo analizirali možnosti uporabe odpadnih materialov, ki so nastali med delovanjem elektrarne na Kosovu, zlasti mineralnih dodatkov za cement in beton. V zadnjih nekaj desetletjih so ti “odpadni” materiali doživela preobrazbo v status “stranski proizvodi” in pred kratkim “izdelki”, ki se uporabljajo za gradnjo in druge aplikacije. Študija vključuje osnovne kemijske analize materialov, od polnil do elektrofiltrskih pepelov. Prav tako se primerja lastnosti obnašanja betona po zamenjavi cementa z elektrofiltrskim pepelom. Rezultati temeljijo na poskusu zmanjšanje količine odpadnih materialov in vrednotenju lastnosti različnih betonov, vključno z njihovimi lastnostmi v svežem in strjujočem se stanju, v skladu s standardom EN 206-1. Okoljski vpliv elektrofiltrskega pepela se postopoma poslabšuje glede na zahteve za prerazporeditev shranjevalnega polja. S poskusi, odvisno od zamenjave cementa z odpadnimi materiali, skušamo najti optimum odpadnih materialov, da dosežemo izboljšane lastnosti betona pri grajenju.

Učinki mikrosilike v betonu

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu so prikazani in obravnavani rezultati raziskovalnega projekta, ki kažejo na učinkovitost mikrosilike (MS) v betonu. Učinkovitost MS se primerja z učinkovitostjo polimera na lastnosti svežega (obdelovalnost, vsebnost zraka, prostorninska masa) in strjenega betona (tlačna trdnost, modul elastičnosti, obnašanje pri upogibu, podvodna abrazijska odpornost). Ker MS in polimer učinkovito zapolnjujeta tudi tranzicijsko cono stičnih površin vseh polnil v betonu, se obravnavajo rezultati mikroarmiranega betona, v katerem se zaradi dodanih vlaken zelo poveča skupna površina stikov med cementnim kamnom in polnili.