BETONI VISOKIH TRDNOSTI, Ljubljana, 25. maj 2016

Povzetki

Betoni visokih trdnosti v novih izdajah standardov za beton

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Standarda za beton EN 206:2013 in SIST 1026:2016 ne postavljata nobenih pravil za betone visokih trdnosti.

Lastnosti betonov visokih trdnosti

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu obravnavamo posamezne lastnosti betonov visoke trdnosti (BVT) in njihove medsebojne odvisnosti. Malo bolj obširno se obravnavata statični modul elastičnosti in žilavost. Pri uporabi BVT je pomembno upoštevati tudi krčenje, predvsem kemično in avtogeno krčenje. V okviru obravnave obstojnostnih lastnosti se na kratko obravnavata posebna primera odpornosti površine na zmrzovanje/tajanje ob prisotnosti soli za tajanje in podvodna abrazijska odpornost.

Vezivna komponenta betonov visokih trdnosti

Andrej Ipavec , Salonit Anhovo d.d., Anhovo

V prispevku so pojasnjeni razlogi za skokovit porast tlačnih trdnosti betona v zadnjih desetletjih. Navedena so najpogostejša področja uporabe betonov visokih trdnosti, s pomočjo katerih vedno znova presegamo mejnike v gradbeništvu. Prispevek obravnava vidik vezivne komponente, ki mora v primeru betonov visokih trdnosti vsebovati tudi kvalitetne mineralne dodatke kot so npr. mikrosilika, metakaolin in žlindra.

Posebnosti dimenzioniranja nosilnih elementov iz betonov visokih

Jože Lopatič, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

V prispevku so obravnavane posebnosti dimenzioniranja oziroma določanja osno-upogibne odpornosti nosilnih elementov iz betonov visoke trdnosti po s standardu SIST EN 1992-1-1. Te posebnosti so posledica značilnih konstitutivnih zakonov, ki se pri betonih visoke trdnosti precej razlikujejo od konstitutivnih zakonov betonov običajne trdnosti, ki se že dolgo časa uporabljajo pri dimenzioniranju. V tem smislu so v prispevku podrobneje opisane značilnosti konstitutivnih zakonov betonov visoke trdnosti. Prispevek osvetli pomen vrste obremenitve prereza na relativno povečanje odpornosti, ki ga lahko dosežemo z uporabo betonov visoke trdnosti. Podani pa so tudi izrazi za neposredno dimenzioniranje pravokotnih prečnih prerezov v področju velike ekscentričnosti osne sile. Pri tem gre lahko za poljubni trdnostni razred betona iz standarda SIST EN1992-1-1.

Zagotavljanje kakovosti betonov visokih trdnosti od zasnove do vgradnje

Zdeslav Jamšek, TKK Proizvodnja kemičnih izdelkov d.o.o., Predstavništvo Ljubljana

V referatu je najprej navedena klasifikacija vseh vrst visokovrednih betonov in to trdnostnega razreda od C 55 do C 200 N/mm2 s pojmovanjem posameznih vrst v tujini in našim razumevanjem območja visokovrednih betonov. V nadaljevanju pa so nazorno podane temeljne smernice za izbiro osnovnih sestavin, pripravo svežih zmesi z mešanjem, transport, vgradnjo in nego betona visokih trdnosti. Ob tem je obravnavana tudi problematika kontrole usposobljenosti proizvodnje betonov in potrjevanja kakovosti betona na gradbišču ter problematika izbire, izdelave in dimenzioniranja opažev za SCC ali druge vrste lite in vidne betone. Vsi parametri betonov visokih trdnosti so obravnavani na način, da je pri vseh razlagah poudarjena pomembna razlika z normalnimi betoni, ki so nam blizu in je na ta način še lažje razumeti razliko in pomen načrtovanja betonov visokih trdnosti.

Betoni visokih čvrstoća – uticaj komponentnih materijala na ostvarenu strukturu i fizičko-mehanička svojstva

Dragica Jevtić i Dimitrije Zakić, Građevinski fakultet Univerziteta u Beogradu, Srbija

Ruža Okrajnov-Bajić, Arhitektonski fakultet Univerziteta u Beogradu, Srbija

Vojin Luković, Sika Srbija d.o.o. Šimanovci, Srbija

U prvom delu rada, analiziraju se mogući načini dobijanja betona visokih čvrstoća, pre svega sa aspekta
upotrebljenih komponentnih materijala. Razmatraju se karakteristike različitih komponenata kao i njihov uticaj na ostvarenu strukturu i fizičko-mehanička svojstva HSC betona. U drugom delu rada, od brojnih eksperimentalnih ispitivanja koja su realizovana u Laboratoriji za materijale na Građevinskom fakultetu Univerziteta u Beogradu, izdvojena su i prikazana dva istraživanja specijalnih betona – samozbijajućeg betona visoke čvrstoće (HSSCC) i mikroarmiranog betona visoke čvrstoće (HSFRC). Rezultati ovih istraživanja, od kojih je jedno još uvek u toku, su zadovoljavajući u smislu mogućnosti uspešne primene predmetnih kompozita.

Ductil® beton ekstremno visokih zmogljivosti

Johannes Horvath, LAFARGE Central Europe, Dunaj, Avstrija

Dušan Bajda, LAFARGE Cement d.o.o. Slovenija

Betoni zelo visokih zmogljivosti so rezultat industrijskih raziskav, opravljenih v devetdesetih letih. Na področju zmogljivosti so ti betoni presegli prej neraziskane meje. Številni projekti, podprti s partnerstvi in javnimi raziskavami, so potrdili številne prednosti teh materialov, ki so v vsakem posameznem primeru preverjene z obsežnimi tehničnimi raziskavami. Kot začetnik betonov zelo visokih zmogljivosti (Ultra High Performance Concrete – UHPC) je Lafarge tesno sodeloval v raziskovanju novih možnosti naprednih betonskih tehnologij. Rezultat desetletja raziskav je povsem inovativen material, ki ponuja v preteklosti neobstoječe tehnološke zmogljivosti. V ospredju rasti uporabe UHPC so zelo specifične lastnosti betona Ductal®, med katerimi je najpomembnejša njegova duktilnost, eden od razlogov za razliko med betonom Ductal® in običajnimi betoni. Njegov edinstven nabor nastavljivih zelo visokih zmogljivosti ponuja oblikovalcem svobodo v primerjavi s tradicionalnimi rešitvami. Lafargeevo razvojno znanje in partnerstva z arhitekti, projektanti, projektnimi pisarnami in proizvajalci prefabrikatov je omogočilo širok spekter uporabe materiala. Ductal® lahko danes demonstrira odpornost in trajnost brez primere. Ductal® je bil uporabljen v široki paleti projektov v gradbenem sektorju, kot tudi v industriji. Več kot desetletje uporabe tega gradbenega materiala je omogočilo ekipam v Lafargeu pridobitev visoke ravni znanja in izkušenj. Strogi poskusi in testiranja na terenu so pripomogla k temu, da imamo za ta izdelek največ izkušenj izmed vsemi materiali te vrste.

Eksperimentalni modeli za predviđanje skupljanja betona velikih čvrstoća

Nina Štirmer, Sveučilište u Zagrebu Građevinski fakultet, Zagreb, Hrvatska

Elica Marušić, Institut IGH, Regionalni centar Split, Hrvatska

U inženjerskim modelima skupljanja betona na makrorazini koji su danas najčešće u upotrebi i dio kojih je bio predmet raznih istraživanja i analiza, skupljanje betona uglavnom je definirano u ovisnosti o tlačnoj čvrstoći. Budući da sastav betona uglavnom nije poznat u fazi projektiranja betona, tlačna se čvrstoća nameće kao parametar pomoću kojeg je najprikladnije definirati ovisnost skupljanja o sastavu betona. U vlastitoj praksi za vrijeme duljeg perioda istraživanja i projektiranja sastava betona primijećeno je da zakonitost promjene skupljanja u odnosu na tlačnu čvrstoću djelomično odstupa od one koja je prihvaćena u postojećim modelima, a to se uglavnom odnosi na betone velikih čvrstoća. Stoga je provedeno opsežno istraživanje u kojem je ovisnost skupljanja o tlačnoj čvrstoći promatrana za široki raspon tlačne čvrstoće betona od 30 MPa do 100 MPa. U radu će biti prikazani vlastiti rezultati ispitivanja skupljanja betona velikih čvrstoća, uključujući autogeno skupljanje. Na temelju rezultata ispitivanja svojstava trideset i jednog sastava betona, njihove analize i usporedbe s postojećim modelima, razvijena su dva modela: DIS i DIS2V, pomoću kojih se predviđa veličina skupljanja nakon prestanka njege betona i varijantu pomoću koje se predviđa ukupno skupljanje betona od trenutka početka vezivanja betona (uključujući autogeno skupljanje)

Lagani betoni visokih čvrstoća

Ivana Banjad Pečur, Sveučilište u Zagrebu Građevinski fakultet, Zagreb, Hrvaška

Lagani beton sve se više upotrebljava u građevinarstvu, pogotovo za dijelove građevina koje su izložene većem okolišnom opterećenju. Često su ti elementi konstrukcija dodatno opterećeni pa su za njih zahtjevaju i veće čvrstoće. U radu je prikazano istraživanje laganog betona s agregatom od ekspandirane gline koji ima povećane tlačne čvrstoće. Ispitano je više sastava betona izrađenih s Liapor® ekspandiranom glinom s ciljem dobivanja betona koji zadovoljava kriterij visoke čvrstoće. Rezultati ispitivanja su pokazali da se s granulama ekspandirane gline uz dodatak silicijske prašine mogu izraditi lagani betoni visoke čvrstoće.

Učinek zaprtih zračnih por v betonu visoke trdnosti

Kabashi, N., Krasniqi, C., Muriqi, A., Hadri, R., Sadikaj, A., Department of Civil Engineering, University of Prishtina, Priština, Kosovo

Pri projektiranju in kontroli kakovosti betona je trdnost lastnost, ki je na splošno opredeljena in zahtevana. Ker je v primerjavi z ostalimi lastnostmi preskušanje trdnost relativno enostavno. Tudi beton visokih trdnosti (BVT) je en del družine betonov, ki je projektiran, da zagotovi številne prednosti pri grajenju betonskih konstrukcij, ki se ne morejo vedno doseči v praksi z rutino, z uporabo konvencionalnih sestavin, običajnega mešanja, in nege. Poleg tega, so ostale lastnosti betona, kot na primer modul elastičnosti, vodotesnost ali neprepustnost, odpornost proti zmrzovanju/tajanju in odpornost proti vremenskim vplivom vključno proti agresivnim vodam, neposredno povezane s trdnostjo , zato se o njih lahko sklepa na osnovi znane trdnosti. Prisotnost kapilarnih por in zaprtih zračnih por v veliki meri vpliva na prepustnost betona. Gostota betona je obratno sorazmerna njegovi poroznosti. Vdor agresivnih
agentov v strukturo por povzroči različne probleme obstojnosti v betonski konstrukciji. Zaradi tega bi moral imeti obstojen beton nizko prepustnost. Prepustnost betona se povečuje s povečevanjem poroznosti betona in hkrati vodi k poškodbam in propadu betonskih konstrukcij.

Metode ojačitev betonskih konstrukcij

Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Armiranobetonske konstrukcije je večkrat potrebno ojačati/utrditi. Za njihovo ojačitev obstajajo različne metode. V članku so v prvem delu podani najpogostejši vzroki, zaradi katerih je ojačitev potrebna. Prikazani so osnovni principi in metode za ojačitev ( konstrukcijsko popravilo ).V nadaljevanju sta podrobneje opisani metodi ojačitve ab konstrukcij z dolepljenjem jeklene armature in s kompozitnimi materiali ( fiber reinforced polymers) ter ojačevanje v primeru naknadno izvedenih odprtin v ab konstrukciji.