KONTRAKTORSKI BETON ZA GLOBOKO TEMELJENJE, Trzin, 15. december 2022

Povzetki

Projekt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji

Sandi Viršek, ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana

Jedrska tehnologija se uporablja v različne namene. Uporabljajo jo za pridobivanje energije, v medicini, industriji, raziskovalne namene… Pri tem nastaja majhna količina odpadkov, ki pa so radioaktivni in jih je potrebno ustrezno odložiti. V prispevku je predstavljen projekt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Umeščanje odlagališča se je pričelo v letu 2004 in zaključilo s sprejetjem Državnega prostorskega načrta, ki je določil lokacijo in način za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Slovenji. Sledila je faza načrtovanja in pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Trenutno je projekt tik pred začetkom gradnje.

Študija proizvodnje, vgradljivosti in karakteristik končnih mešanic kontraktorskega betona (KB) za izvedbo diafragme – primarne obloge silosa odlagališča NSRAO (DIAFRAGMA NSRAO)

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije

Bojan Hertl, ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana

Izvedba diafragme bo potekala v skladu s projektom in posebnimi projektnimi pogoji, upoštevaje vse pripadajoče standarde za ta dela. Med njimi bi izpostavili predvsem standard za debelostenske diafragme SIST EN 1538:2011+A1:2015 in pa standard SIST EN 206:2013+A1:2016 Beton – specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost (dodatek D). Predvidena debelina diafragme znaša 1,5 m, zato se kontraktorski beton (KB), ki se bo vgradil v diafragmo, prišteva med masivne betone. Ti betoni imajo bistveno drugačne karakteristike, pogoje proizvodnje, vgradnje in nege v času strjevanja kot klasični (normalni konstrukcijski) betoni. Namen članka je predstavitev ključnih ugotovitev študije pri izbiri kontraktorskega betona (KB) za primarno oblogo silosa odlagališča NSRAO. Želeli smo doseči, da bosta primarna stena (diafragma) in sekundarna stena lahko delovali v sovpregi v času obratovanja odlagališča, za kar mora KB diafragme doseči enake ali vsaj podobne lastnosti, ki jih bi imel beton sekundarne obloge. Pri tem ne smemo pozabiti navezavo na masivne bloke temeljne plošče silosa.

Osnovne značilnosti kontraktorskega betona

Violeta Bokan Bosiljkov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

Tema prispevka so zahteve za kontraktorski beton za globoko temeljenje, predvsem v zvezi s sestavo betonske mešanice in lastnostmi betona v svežem stanju, kot jih navajata Dodatek D k evropskemu standardu SIST EN 206:2013+A2 in vodilo EFFC/DFI Guide to Tremie Concrete for Deep Foundations iz leta 2018. Standard SIST EN 206 zahteve za sveže lastnosti kontraktorskega betona podaja preko poseda in razleza na stresalni mizi, ki sta standardni metodi za običajne, vibrirane betone. Vodilo EFFC/DFI pa gre v smeri naprednejših preskusnih metod, ki so bile razvite za samozgoščevalne betone in druge napredne betonske tehnologije. Pri tem izhaja iz zahtev za reološke lastnosti kontraktorskega betona, ob upoštevanju Binghamovega modela tekočine.

Reološke meritve svežega kontraktorskega betona v okviru projekta Diafragma NSRAO

Rok Ercegovič in Sandi Drolc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije

Grega Trtnik in Andraž Hočevar, IGMAT Inštitut za gradbene materiale, Ljubljana

Prispevek podaja opis kriterijev, ki jih mora izpolnjevati svež kontraktorski beton za izdelavo diafragme NSRAO ter v nadaljevanju opis poteka izdelave recepture ter pregled rezultatov predhodnih preiskav izbrane sestave kontraktorskega betona za izdelavo diafragme NSRAO.

Globoko temeljenje mostu za pešce Millennium v Londonu

Vojkan Jovičić, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

Globoko temeljenje mostu Millennium čez reko Temzo v Londonu je geotehniškega načrtovalca postavilo pred več zahtevnih nalog. Horizontalno silo napenjanja kablov mostu jakosti 30 MN je bilo potrebno prenesti s pomočjo armiranobetonskih opornikov in skupine pilotov na temeljna tla brez vpliva na sosednje objekte. To je bilo še posebej zahtevno na severnem bregu reke, kjer so bile stavbe na obeh straneh opornikov le nekaj metrov stran, pri čemer se je obalna stena nahajala tik pred temeljno ploščo. Temelji armiranobetonskih stebrov mostu Millenium so bili zasnovani kot dva vodnjaka, povezana s temeljno ploščo. Temeljna konstrukcija je morala biti zaradi enakomernega prevzema notranjih sil enakega reda togosti kot zgornja konstrukcija. Da bi se upoštevali kriteriji uporabnosti, je bilo potrebno z visoko natančnostjo izračunati odziv pilotov in vodnjakov v interakciji s tlemi na delovne obremenitve.
Numerične analize interakcije konstrukcije in tal so bile izvedene s programom Dyna 3D, pri čemer je bil v ta namen izbran nelinearni model tal BRICK. Model BRICK, ki vključuje kinematično utrjevanje, je bil razvit za simulacijo deformacijskega odziva prekonsolidirane gline pri majhnih deformacijah. V članku je opisano projektno oblikovane temeljnih konstrukcij opornikov in stebrov mostu, na kratko so povzeti zahtevni detajli izvedbe globokega temeljenja.

Most Pelješac, Hrvaška – projektiranje in gradnja

Marjan Pipenbaher, Pipenbaher Consulting Engineers, Slovenska Bistrica; Ponting Consulting Engineers, Maribor

2404 m dolg most Pelješac na Hrvaškem spada med najzahtevnejše mostove na svetu, tako po tehnološki zahtevnosti gradnje kot po zahtevnosti projekta. Most se nahaja na območju z izjemno visoko potresno aktivnostjo in je izpostavljen močnim in sunkovitim severnim in južnim vetrovom. Zasnovan je kot večrazponski viseči most s polintegralno konstrukcijo s petimi srednjimi razponi dolžine 285 m. Most se uvršča med pet največjih in najatraktivnejših evropskih mostov, zgrajenih v začetku 21. stoletja.

Avstrijski standardi za diafragme in uvrtane pilote

Johannes Horvath, LAFARGE Zementwerke GmbH – Vienna

Avstrijski standardi obravnavajo vidike projektiranja, vključno z reologijo betona, projektiranjem betonske mešanice, detajli armature, zaščitnim slojem betona in pravili dobre prakse za vgrajevanje betona.

Primeri dubokog fundiranja u Srbiji

Miloš Lazović, Marija Lazović Radovanović, Janko Radovanović, Građevinski fakultet, Univerzitet u Beogradu

U gradskim uslovima sve više se javlja potreba za izvođenjem objekata koji imaju više podzemnih etaža. Izvođenje dubokih temeljnih jama pored postojećih objekata koji su pliće fundirani je složeno i zahteva posebne sisteme gradnje kako se ne bi ugrozila stabilnost postojećih objekata. Jedan specifičan način izvođenja zaštite temeljnih jama i izvođenja podzemnih delova konstrukcije objekata jeste ”top down” gradnja. Kod ovakvog sistema gradnje, razupiranje zaštitne konstrukcije temeljne jame vrši se samom konstrukcijom podzemnog dela objekta. Kod ovakve gradnje, jedan od bitnih elemenata je izvođenje obodnih zidova zaštite jame i konstrukcije objekta i obezbeđivanje njihove vodonepropusnosti. U radu se daje prikaz nekoliko izvedenih objekata u Srbiji, sa posebnim osvrtom na primenu specifičnih betona za izvođenje obodnih zidova.

Zunanja kontrola kakovosti pri izvajanju globokega temeljenja

Karmen Fifer Bizjak, Maja Simon, Laura Vovčko, David Bogataj, Pavel Žvanut, Slavko Pandža,
Rafael Kajzer, Mojca Škerl, Barbara Likar, Vilma Ducman, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana

V Sloveniji je sistem Zunanje kontrole kvalitete (ZKK) že desetletja uveljavljen pri gradnji prometnih infrastrukturnih objektov in prav tako pri gradnji ostalih zahtevnih objektov. ZKK izvaja neodvisna institucija, ki izvaja terenske preiskave materialov in konstrukcij, naključno odvzema vzorce materialov za laboratorijske preiskave ter preverja skladnost gradnje s projektno dokumentacijo, tehnično specifikacijo in ustreznimi standardi. Ker globoki temelji niso dostopni, zelo težko kontroliramo njihovo obliko, kvaliteto in globino vpetosti v ustrezno podlago, zato je pred in med izvedbo globokega temeljenja potrebna obsežna kontrola kvalitete vgradnje in vgrajenih materialov. V članku je predstavljen sistem ZKK za armirano-betonske (AB) uvrtane pilote in za tehnologijo Jet grouting slopov, ki se uporablja za izboljšanje temeljnih tal.

Zaščita gradbene jame na HE Krško z vodnjaki in vmesnimi stenami

Andrej Unetič, HSE Invest

Hidroelektrarna Krško je četrta hidroelektrarna v spodnjem toku reke Save. Med HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Arto- Blanca in zadnjo HE Brežice je bila to edina hidroelektrarna grajena v dveh ločenih gradbenih jamah. Zaradi ozkega kanjona reke Save in obstoječih infrastrukturnih ureditev, železnice na levem bregu in glavne ceste na desnem bregu, je bila najprej formirana gradbena jama za prelivna polja, po zaključku gradbenih del in montaži hidromehanske opreme štirih prelivnih polj pa je bila izvedena še druga gradbena jama, ki je služila za gradnjo strojničnega dela hidroelektrarne. Poglavitni element zaščite obeh gradbenih jam je bila betonska vodnjaška stena, ki je predstavljala vodotesno bariero med reko Savo in posamezno gradbeno jamo ves čas gradnje. Gre za začasno masivno betonsko konstrukcijo, ki se je izvajala po postopku kontraktorskega betoniranja. Po zaključku gradbenih del na objektu hidroelektrarne je bila stena v celoti porušena.