Razpoke v betonu, Ljubljana, 29. maj 2002

Povzetki

Razpoke v betonu

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana, Slovenija

Referat podaja pregled vrst razpok, ki nastanejo v svežem in strjenem betonu, ter vzroke in možne načine preprečevanja njihovega nastanka.

Mikrorazpoke, duktilnost in obstojnost

Surendra P. Shah, John S. Lawler, Julie Rapoport, Northwestern University, ZDA

Obstojnost betona je tesno povezana s prepustnostjo, saj večino mehanizmov degradacije betona sproži vdor vode. Ta članek je pregled študij, ki so bile opravljene, da bi ocenili prepustnost razpokanega betona z ojačitvenimi vlakni ali brez njih. Prvi del tega članka predstavlja metode, vključno s hitrim preskusom prepustnosti kloridnih ionov in preskusom prepustnosti vode z uporabo brazilskega nateznega razcepljanja, klinastega razcepljanja ali enoosnega natega za nastajanje razpok. Preskus prepustnosti vode je precej občutljivejši na širino razpok kot pa preskus prepustnosti kloridnih ionov. Drugi del članka opisuje uporabo ojačitvenih vlaken za povečano obstojnost betona. Ta vlakna zmanjšajo prepustnost tako, da povzročijo bolj razvejane razpoke, zakrivljenost in mogoče majhne večkratne razpoke.

Pukotine u betonu sekundarne tunelske obloge

I. Banjad Pečur, Velimir Ukrainczyk, Građevinski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Hrvaška

U betonu sekundarne tunelske obloge pojavljuju se karakteristične pukotine različitih oblika i širina i to pretežno kao uzdužne pukotine u tjemenu svoda i vertikalne pukotine u bočnim zidovima obloge tunela. U ovom radu prikazano je eksperimentalno i teorijsko istraživanje uzroka nastanka takvih pukotina, te istraživanje nastalih pukotina u izvedenim tunelima. Ispitivana su svojstva betona koja utječu na pojavu pukotina: tlačna i vlačna čvrstoća, skupljanje i puzanje i progib. Ispitivanje je obavljeno na po sedam različitih mješavina projektiranih posebno za zimske i posebno za ljetne uvjete. Radi kompleksnosti uzroka pojave pukotina, laboratorijsko istraživanje optimalnog sastava betona provedeno je u specijalno konstruiranoj aparaturi koja omogućava određivanje utjecaja sastava betona i različitih režima okolne temperature na riziko pojave pukotina kod spriječene deformacije. Pokazalo se, da je moguće projektirati beton s minimumom pojave pukotina.

Razpoke zaradi ekstremnih obtežb in obremenitev

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Betonske elemente, na katere delujejo ekstremne obtežbe in obremenitve, moramo obravnavati s povečano previdnostjo že v času projektiranja. Upoštevati moramo vplive teh obremenitev na nastanek in širjenje razpok in na obstojnost betona. Udarne obtežbe in ekstremne temperaturne obremenitve se pogosto pojavljajo v naši praksi. V referatu obravnavamo nekaj značilnih primerov iz prakse.

Tehnološki ukrepi za preprečevanje razpok v masivnih betonih

Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana, Slovenija

Referat podaja vzroke za nastanek razpok v masivnih betonskih blokih in tehnološke ukrepe za preprečitev možnosti njihovega nastanka

Razpoke betonskih konstrukcij

Franc Saje, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

Referat podaja načine projektiranja betonskih konstrukcij, pri katerih so širine razpok omejene tako, da je zagotovljena protikorozijska zaščita armature in s tem trajnost betonske konstrukcije.

Cementi z nizkimi skrčki ali brez njih

Tomaž Vuk, Salonit Anhovo, gradbeni material d.d, Anhovo

V prispevku so na kratko predstavljeni cementi z nizkimi skrčki in brez njih, oziroma ekspanzijski cementi. Predstavljene so različne kemijske reakcije v betonu, povezane s spremembo volumna.  Nekatere od teh lahko koristimo za kompenzacijo krčenja, ki je naraven pojav pri sušenju betona in cementnega kamna. Predstavljeni so osnovni tipi ekspanzijskih cementov. Glede na jakost ekspanzije poznamo cemente s kompenziranim krčenjem ter nabrekajoče cemente, glede na ekspanzijsko komponento v cementih pa bi jih lahko delili na cemente, kjer nastajajo sulfoaluminat hidrati in druge.

Sanacija razpok v betonih

Iztok Leskovar in Vitoslav Dobnikar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V članku so predstavljene osnovne metode za sanacijo razpok v betonskih in armiranobetonskih konstrukcijah. Podana so navodila za pravilno izbiro sanacijskega postopka.

Merjenje razpok

Rok Ercegovič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Referat podaja pregled tehnik in metod za opazovanje in merjenje razpok ter nepravilnosti v betonu.

Določanja odpornosti betona proti širjenju razpok

Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

V referatu se predlaga ekvivalentna trdnost do izbrane širine razpoke kot mera za odpornosti betona proti širjenju razpok. Ta trdnost se določi iz diagrama obtežba –ŠOR, ki se dobi s preskusno metodo cepitve z zagozdo. Beton bo imel večjo odpornost proti širjenju razpok, če bo imel večjo žilavost, oziroma če bo ekvivalentna trdnost do izbrane širine razpoke večja.